Nanodelci, težke kovine, gnojila, računalniki
NANODELCI
Nanodelci so drobni skupki delcev snovi. Veliko so od 1 do 100 nm (od milijoninke do deset tisočinke milimetra). S prostim očesom jih ne vidimo. Nanodelci nastajajo npr. pri gorenju sveče, izgorevanju fosilnih goriv, pri kajenje v cigaretnem dimu. Prisotni so v kozmetičnih izdelkih.
Nanodelci v zraku lebdijo in so zelo reaktivni. V človeško telo lahko pridejo skozi kožo, prebavila in dihala. Potencialno so lahko zdravju škodljivi saj zaradi svoje majhnosti zlahka prodrejo v cele. Nanodelci so najpogosteje čisto običajne snovi, na primer kovine (železo, zlato, srebro, cink), kovinski oksidi (silicijev oksid, železov oksid, titanov dioksid …)
Slika 1 prikazuje segrevanje epruvete s špiritnim gorilnikom, kjer ne vidimo sajavosti.
Slika 2 in 3 prikazujeta segrevanje epruvete s pomočjo sveče. Tukaj opazimo črno steno epruvete. Nanodelci nastajajo pri gorenju sveče.
NANOTEHNOLOGIJA
Nanotehnologija in novi nanomateriali odpirajo nove možnosti uporabe. Nanodelce že uporabljajo v medicini. Ta tehnologija omogoča izdelavo materialov ali naprav, ki so lažje, hitrejše, trdnejše, oz. imajo druge posebne, specifične lastnosti.
TEŽKE KOVINE V OKOLJU
Težke kovine so tiste z gostoto od 5 kg/ dm3. Nekatere težke kovine so zelo strupene in povzročajo težke bolezni. Take kovine so predvsem kadmij, svinec in živo srebro. Nekatere elemente sicer štejemo za strupene, vendar so v majhnih količinah bistvenega pomena za zdravje ljudi.
VIRI IN LITERATURA:
Učbenik Kemija 1 danes,Graunar, M. Podilipnik, M. Mirnik, J. ,Gabrič, A., Slatinek-Žigon, M. (2016). Kemija danes 1. Ljubljana. DZS
http://eucbeniki.sio.si/kemija8/954/index.html
https://sl.wikipedia.org/wiki/Nanotehnika
Gnojila (NPK)
Rastline za rast in razvoj črpajo potrebne snovi iz zemlje. Za uspešen razvoj potrebujejo različne elemente. Najpomembnejši med njimi so dušik (N), fosfor(P), kalij(K). Če enega od teh elementov primanjkuje v prsti, se rastlina ne more uspešno razviti. Kadar v prsti primanjkuje katerega elementa, ga lahko nadomestimo z gnojili. Imamo dve vrsti gnojil naravna gnojila (kompost, živalski gnoj) in umetna gnojila (vsebujejo dušikove, kalijeve, fosforjeve spojine). Za pridobivanje umetnih gnojil, ki jih vsebuje dušik, je tudi pomemben amonijak. Po industrijskem postopku pridobivamo amonijak, iz dušika in vodika. Pridobivanje poteka pri visoki temperaturi in visokem tlaku ob prisotnosti katalizatorja- kemijska snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi. Amonijak (NH3), je plin brez barve in ima značilen neprijeten vonj. V vodi se dobro topi.
N2(g) + 3H2(g) _> 2NH3(g)
dušik + vodik _> amonijak
Sliki prikazujeta kompost in naravno gnojilo 
Silicij
Silicij po latinsko silicium je kemijski element oz. polkovina ki ima značilen kovinski lesk in slabše prevaja električni tok kot pa kovine. Večinoma ga uporabljamo pri pridobivanju silikona npr. pri modelih za peko , pri pridobivanju sončne energije in pri izdelavi računalniških čipov. Silicij je drugi najpomembnejši element v zemeljski skorji. Največ krat je prisoten v pesku in kamninah kot so bazalt, granit, glina in gnajs. Predvsem pa kot mineral kremen SiO2.
Silicij se uporablja tudi pri polprevodniških sistemih elektronskih naprav.
Sliki prikazujeta notranjost računalnika
Učbenik Kemija 1 danes,Graunar, M. Podilipnik, M. Mirnik, J. ,Gabrič, A., Slatinek-Žigon, M. (2016). Kemija danes 1. Ljubljana. DZS